Ko sem bila mlada, nisem razumela, zakaj je papir tako pomemben. Dolgo sem iskala odgovor.
Zdaj vem – odgovor je v poti, ki sem jo prehodila: skozi žalost in veselje, skozi tišino in boleče padce ter v trenutkih, ko sem spet našla moč, da se dvignem.
Veliko ljudi misli: če nimaš diplome, priznanja, naziva – nisi dovolj.
A to ni res.
Nimam veliko papirjev. A sem veliko živela. Veliko čutila.
Nosila bolečine, ki niso bile moje.
Šla sem po poteh, kjer ni bilo nikogar, da bi mi držal roko.
Podpirala druge – iskreno, brez pričakovanja hvaležnosti.
Dolgo sem mislila, da to ne šteje.
Zdaj vem – moje izkušnje so največji zaklad.
Zato jih delim naprej.
Včasih sem videla, kako ljudje takoj zaupajo tistim,
ki pokažejo diplomo, naziv, priznanje, potrdilo ali certifikat.
Čestitajo jim. Podprejo jih.
Mene pa so le tiho opazovali, kot da čakajo, ali bom dovolj dobra. Bolelo je.
Spraševala sem se:
Ali moram imeti dokaz na papirju, da bom vredna njihovega zaupanja in podpore?
Nekega dne sem dojela:
Ne izbiraj poti samo zato, da boš imela papir.
Izberi jo, ker želiš rasti, razumeti in živeti iz srca.
Papir lahko postane način, kako te ocenjujejo in nadzorujejo – koliko imaš, kaj si “uradno”.
Ampak življenje… te nauči veliko več.
Na papirju ne piše:
– koliko si res živel(a).
– koliko si čutil(a).
– koliko noči si jokal(a).
– koga si podpiral(a), ko je iskal(a) odgovor.
Tudi brez papirja sem dovolj. Nosim izkušnje, ki jih ni v knjigah.
Poznam ljudi z veliko diplomami, ki so zaprti, hladni in brez sočutja.
Poznam tudi ljudi brez papirjev, ki nosijo toplino, razumevanje, modrost – stvari, ki jih ne moreš kupiti.
In tiste redke, ki imajo oboje – in hodijo po pravi poti, iz srca.
V rokah držim papirje. Niso moj glas. Moj glas mi je dalo življenje.
"Papir ne pove, kdo si. To ve srce."
Papir v rokah ne pomeni nič.
Če v sebi ne nosiš poštenosti, topline in iskrene želje pomagati.
Tvoja resnična vrednost se ne meri po papirjih,
ampak po tem, kako pozitivno vplivaš na življenja drugih – jih razveseliš, jim pomagaš, jih podpreš, jih navdihneš.
💛
Kaj v tvoji zgodbi je dragocenejše od diplome?
Opomba:
Ta zapis ni proti znanju ali učenju – spoštujem vse, ki študirajo in opravljajo poklice, kjer gre za zdravje, varnost ali veliko odgovornost.
Add comment
Comments
Ko sem se jaz pripravljala za diplomo in pisanje diplomske naloge, sem pričakovala več. A žal ni bilo res. Ko sem dilpomirala na Soli uporabnih umetnosti v Ljubljani , sem dobila v roke potrdilo o opravljeni diplomski šoli, sem ugotovila, da ta šola, v katero sem hodila 3 leta, ni bila priznana. To je bila privatna šola , s katero sem drago plačala šolnino. 😒 nadragocenejše od moje diplome je družina , ki ji bolj zaupam. Družina mi pomeni največ, kjer je mnogo topline, in razumevanja. .
Nina 💛 hvala, da si tukaj napisala del svoje zgodbe. Razumem tvojo izkušnjo in spoštujem, kar si preživela.
Pomembno je, da si spoznala – prava vrednost je v ljudeh, ki jih imaš rada in jih nosiš v srcu, ne v papirjih in diplomah.
Tvoja zgodba me je zelo ganila. 💫