Včasih poveš resnico, pa te ljudje ne poslušajo.
Ne zato, ker bi bil tvoj glas šibek, ampak ker poslušajo samo tiste, s katerimi se strinjajo.
Tudi jaz sem dolgo čakala, da bi me razumeli.
Zdaj vem, da ni treba čakati.
Pomembno je, da ostaneš miren(a) in poveš, kar čutiš.
Nekateri se bojijo poslušati.
Ker bi morali slišati nekaj, kar jih zmoti ali zaboli.
Zato raje govorijo naprej, a v resnici ne slišijo nikogar – niti sebe.
Zame tišina ni prazna.
V tišini slišim več kot v hrupu.
Poslušam sebe.
Poslušam življenje.
In če te drugi ne poslušajo, to še ne pomeni, da tvoj glas ni pomemben.
Pomembno je, da ga ti ne utišaš. 💛
Add comment
Comments