Dolgo sem verjela lepim besedam.
Zvenele so mirno, prepričljivo, toplo.
A nekaj v meni ni čutilo miru.
Pozneje sem razumela - to niso bile besede srca,
ampak besede razuma.
Razum zna prepričati.
Srce pa samo ve.
Če nekaj ne čutiš, ni tvoje.
Zato sem se naučila gledati drugače.
Ne poslušam več, kaj ljudje rečejo.
Opazujem, kako živijo.
Kaj oddajajo.
Kaj čutim ob njih.
Nekateri govorijo o ljubezni, a njihova energija jo še išče.
Nekateri govorijo o miru, a njihovo telo je napeto.
Zdaj vem: resnica se ne sliši.
Resnica se čuti.
In ko jo začutiš, ni dvoma, ni dokazov.
Samo mir.
In to je dovolj. 💛
Add comment
Comments