Moj jezik
Moj prvi jezik je slovenski znakovni jezik – uporabljam ga ponosno.
Lahko govorim, a moj glas je tih in drugačen.
Zato se najresničneje izražam skozi pisanje – pisanje je moj glas.
Video v SZJ mi jemlje veliko energije, zato ga redko uporabljam.
V pisanju pa najdem prostor, kjer lahko delim resnico počasi, globoko in v miru.
Pisanje je most med mano in tabo.
Moja pot
Moja prava šola ni bil sistem, ampak življenje.
Prehodila sem poti, padala in vstajala. Čutila sem strah, bolečino in veliko tišine – a nisem obupala.
Ko zunaj nisem našla odgovorov, sem jih začela iskati znotraj sebe. Moje srce je shranilo resnico.
Tam, v notranjem glasu, sem našla odgovore, ki jih zunanji svet nikoli ne bi mogel dati.
Začela sem opažati stvari, ki so bile prej skrite.
Ugotovila sem, da resnica lahko dolgo ostane skrita, a prej ali slej pride na dan.
To, kar živim in pišem, ni klic po pomoči – to je moja pot.
To je moja moč, ki jo zdaj delim naprej.
Zakaj pišem
Pišem, ker verjamem v resnico.
Verjamem, da iskrene besede lahko zdravijo, dajejo moč in povezujejo ljudi.
To, kar delim, prihaja iz srca – in tam se dotakne tudi tebe.
Prostor zate
Ta prostor ni za vse.
Je za tiste, ki čutijo globlje, gredo počasneje in v sebi nosijo tišino, a iščejo resnico.
Ni ti treba razumeti vsake besede ali vedeti vsega.
Dovolj je, da poslušaš sebe.
Povabilo
Če te nekaj pokliče – ostani.
Vzemi, kar ti pomaga.
Kar ne začutiš, pusti.
Tudi to je del tvoje poti.
Opomba
Moje pisanje ni vedno popolno. Slovnica včasih ni pravilna.
A to je moj resnični glas.
Pomembno je, da pride iz srca – in tam je resnica.
Poišči resnico, najdi sebe.
