
Danes veliko ljudi ustvarja.
Delimo misli, besede, slike.
In včasih se zgodi, da kdo vzame nekaj, kar ni njegovo.
Tudi jaz sem bila taka.
Včasih nisem poznala svojega glasu, ker nisem znala slišati sebe.
Znotraj sem čutila nemir.
Bilo mi je neprijetno.
Nekaj v meni je reklo: Dovolj je.
Nisem želela več kopirati.
Želela sem čutiti sebe, ustvarjati po svoje, tudi če ni popolno.
Danes razumem.
Ko kopiraš druge, izgubiš sebe.
Ko ustvariš iz srca, postaneš svoboden(a).
Zato ne obsojam tistih, ki me kopirajo.
Razumem jih.
Iščejo občutek miru, ki ga sami še niso našli.
Ampak resnica ne potrebuje zaščite.
Ima svoj podpis, svojo energijo, svoj dih. 💛
Add comment
Comments