Dolgo sem čutila bolečino tistih, ki niso obupali.
Tistih, ki so se trudili, da bi nas svet slišal in razumel.
Vem, da pot ni bila lahka.
Veliko nas je bilo, ki smo samo preživljali, ne pa živeli.
Zdaj čutim mir.
Ker razumem, da se resnica ne rodi iz boja, ampak iz poguma, da poveš, kar čutiš.
Veliko ljudi še spi.
Nekateri gledajo, a ne vidijo.
Ne zato, ker bi bili slabi – ampak, ker še ne znajo gledati s srcem,
Včasih tiste, ki vidijo drugače, označijo kot čudne ali težavne.
A resnica ni težava.
Resnica je pot.
Pišem, ker verjamem, da lahko živimo drugače – mirno, jasno, iskreno.
Da lahko vidimo drug drugega kot ljudi, ne kot oznake, statuse ali papirje.
Tudi gluhi nismo tišina.
Smo življenje.
Smo čustva, ideje, sposobnosti in srce.
Ne proti nekomu, ampak za spoštovanje, svobodo in resnično življenje. 💛
———
- Za vse, ki še čutijo, da življenje ni samo preživetje.
- Za vse, ki iščejo resnico in mir v sebi.
- Za vse, ki verjamejo, da se sprememba začne s srcem.
Add comment
Comments